Spomladansko čiščenje malo drugače

Prvi pomladanski dan. Sonce, malo vetra, zvok ptičkov in dejansko vonj pomladi v zraku. Kup super načrtov, kaj vse lahko raziskujemo popoldan. Kaj je lahko še boljše kot to?

No, očitno imajo naša črevesja drugačne načrte in njihovo spomladansko čiščenje je otvorila Tamara pred 2 tednoma, ko sva vikend po obilnem bruhanju preživeli na infuziji. S polovično dozo je nadaljeval Dejan. In potem je sledilo zatišje, ki nas je hinavsko prineslo naokrog, saj sem iskreno mislila, da sva z Ajdo ušli katastrofi.

Vsi imamo že dovolj tega.

Pa je bilo samo zatišje pred nevihto. Danes je mene že dopoldan začelo tiščati v želodcu. Po kosilu je prešlo v rahlo slabost, ko je Ajdo začel boleti trebušček. Še preden smo ugotovili, če je problem samo v tem, da gre težko na stranišče, je bruhala. Prvič. In potem drugič. Pa tretjič. Četrtič. Petič. Potem sem nehala šteti.

Zdaj to pišem in z enim ušesom stalno prisluškujem, kdaj bom letela v sobo držat posodo in tolažit otroka, ki noče bruhat. Jo popolnoma razumem, ker je bruhanje tudi meni ena najbolj zoprnih stvari. In hkrati upam, da ne bom zamudila s posodo, ker se mi res ne da preoblačit cele posteljnine. Čakam Dejana, da mi prinese tisto mojo najljubšo banjico sladoleda, ki jo zdaj res potrebujem. Ni mi več slabo, ker je slabo otroku in je ves fokus tam. Tako da sladoled je ok.

Ob vsem tem pa razmišljam, kako lahko je iti čez vse svoje meje, ko daš sebe na razpolago otroku. Ker nimaš druge izbire. Ker pač preneseš to, da si pobruhan od las do čevljev in ti je v tistem trenutku vseeno. Ker zamenjaš pokakano plenico otroku, čeprav ti je tako slabo, da ne veš, če ne bo tam pristalo še kaj drugega. In si daš potem petko, ker nisi bruhal vmes.

Upam, da z Ajdo ne ponoviva obiska v bolnišnici.

Kaj pa, ko smo na vrsti mi? Koliko si dovolimo iti iz cone udobja? Zase vem, da mi je težko prositi za pomoč. Čeprav vem, da imam okrog sebe same srčne ljudi, ki so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč. Še več, težko mi je sprejeti ponujeno pomoč. In v takem trenutku moram prav zavestno pomisliti, da ne želim biti sama za vse in da to pomeni sprejeti ponujeno pomoč. Tudi to je premikanje meja. Premikanje čez okvire družbe, čez okvire kaj “se spodobi” in kaj ne. Danes sem prosila Dejana, da mi gre po sladoled. En korak narejen.

In na koncu? Na koncu šteje to, da je dovolj, da sem. Da sem mama, prisotna ob bolnem otroku, ker je že to zanjo zdravilno. In če mi bo uspelo, da bosta tudi punci znali biti prisotni – zase in za druge – sem naredila veliko. Za vse ostalo je pa tu Draga Luna, lahko noč 😉

Katarina

Pospravljanje

Pospravljanje. Stanovanja, misli, čustev. Ni da ni.

Odkar bolj zavestno spremljam svoj cikel, vedno bolj ugotavljam, da me v fazi, ki je najbolj znana kot PMS, začne vse motiti. Vključno s stvarmi v stanovanju, ki jih prej ne opazim. Umazana okna, pajčevine, skriti prahec. Da ne govorim o tem, da v času ovulacije brez problema stopam čez igrače v raztreščeni dnevni sobi, danes bi pa vse zmetala v eno škatlo in skrila.

Tole je kar dobro stanje, ampak me danes vseeno moti 🙂

Ampak v vsem je tudi ena dobra stvar – hkrati se pojavi potreba po pospravljanju. V tem času je veliko bolj verjetno, da se bom lotila čiščenja hladilnika ali kuhinjskih omar. Ker me tako moti, da ne morem pustiti na miru. In če se le da, bom to storila sama. Si s tem dala čas, da vmes pospravim sebe, svojo notranjost. Da lahko preko čiščenja tistega zoprnega madeža, ki ga je dobesedno treba postrgati stran, začutim, kje čistim sebe. In da ne prenašam tega na odnose z ostalimi (vsaj ne v taki meri, kot bi verjetno sicer, pa tudi energija je malo nežnejša ;)).

Vedno bolj se učim, da dejansko PMS izkoristim za to, kar čutim, da želim storiti. Ker si s tem naredim prostor za to, da v drugih fazah cikla izkoriščam njihove potenciale. In kaj sem začutila danes? Da želim zapisati prvi blog zapis v slovenščini. Preko pisanja ozavestiti določene stvari (stanovanje danes lahko malo počaka ;)) in jih deliti. Zakaj? Ker je pomembno, da ženske stopimo v stik nazaj s svojimi telesi.

In tudi zame je to izziv. Dejansko vedno bolj živim v stiku s svojo cikličnostjo, mi je pa izziv ga spremljati. Danes sem ozavestila, da še vedno nisem našla orodja, ki bi mi res ustrezalo za spremljanje cikla. Sem poskusila določene aplikacije, spremljanje preko natisnjenih obrazcev. Nekaj sem celo sama ustvarjala, pa se ni izšlo. Ni da ni. In vedno mi en mesec uspeva, potem se pa kar ustavi. In to me jezi (velik AHA moment zame!).

Eden od poskusov spremljanja na papirju.

Tako da me resnično zanima – katera orodja uporabljate za spremljanje svojega cikla? Vključujejo tudi možnost sledenja čustvenim stanjem? Možnost, da označite fazo pospravljanja? 🙂

Zdaj, ko sem počistila del tega, kar me jezi in dala prostor, da do mene pridejo nove informacije, grem zmetat igrače nazaj v škatlo 😉

Katarina

P.S.: Drugi AHA moment, ki se je pojavil med pospravljanjem igrač – bolj kot ozaveščam cikel, več je stvari, za katere vem, da bi jih lahko še vključila v pravljico Draga Luna, lahko noč. In izziv mi je dovoliti, da je točno takšna, kot je. Ker takšna mora biti. Za vse tiste, do katerih še pride. S tem ko ni čisto vsega noter, pušča svobodo za osebno izkušnjo. Tako.

Sleeping with kids

What sleeping with kids is teaching me?
Currently the little one is still sleeping with us and the oldest one has her own bed in her own room. But when she wakes up scared in the middle of the night, she comes to our bed too.
And the situation is on the photo below, the little one hidden in the dark but directly next to me and the older one ont other side. Taking all the space around possible.

Continue reading “Sleeping with kids”

“THE PINK TAX”

Few days ago I watched a video about “The Pink Tax”. I have not heard of it before but it shocked me. A lot.  Women all over the world pay more than men for same products (deodorants, razorblades, clothes etc.). Not to mention our intimate hygiene which demands the best possible, natural but yet pricy care.

When thinking about it there was one thing that struck me even harder – we are not paying our “Pink Tax” only in money. Our feminine energy in this masculine driven society pays even a bigger tax. Continue reading ““THE PINK TAX””

PMS-ing MOM ON VACATION

Here’s the thing. We are on vacation and I have PMS. A strong one that doesn’t go really well with my girls adapting to the new environment.

So far my day looked like this – in the middle of the night Ajda woke up and couldn’t fall back to sleep. So my husband went to her bed and she came to me and Tamara. I was »sleeping« while taking care that none of them falls out of bed. Continue reading “PMS-ing MOM ON VACATION”

WAKE UP CALL

There was a strong storm few days ago. I was scared and amazed at the same time. The power of the Nature really is magnificent. It has a glorious way of trying to wake up our awareness about the relationship to our Mother Earth. We have slept long enough.

In a moment of a strong and loud thunder I realised that I am afraid of its power. I am afraid of changes, possible damage, of the potential transformation waiting just around the corner. And questions started rising within me. Continue reading “WAKE UP CALL”

I’M UP!

The interesting thing about writing a blog is that I follow myself, my personal growth.  I can see the drafts for posts that were not published (yet). And what I thought at that moment was a great post (but had no courage to post it – really!) is now something I don’t feel in that way anymore.

One thing happened that had a significant impact on that – I got my period back after giving birth to my second daughter.  I can feel that change in a very powerful way. Like Sleeping Beauty getting up after her 100 years of sleep! Continue reading “I’M UP!”

I listen

Last week I decided to take my girls to the seaside on Friday morning. I was excited about the plan and was really looking forward to it.

But when the morning came I didn’t feel that anymore. Even the thought of putting the stroller in the car, packing the snacks, clothes and toys made me tired. So I followed that instinct, drove Ajda to kindergarten and came home.

At that point I realised that my period came back. After 555 days (according to my phone app)!  I was waiting for it, expecting it and inviting it back! Continue reading “I listen”

ETERNAL BATTLE

We are all familiar with pictures like this:

https://pixabay.com

Heart wants one thing and brain wants the other one. To be honest – we usually smile as it is true and we continue scrolling. No deeper thoughts, no moment to realise if we are caught in a situation like this right now. Continue reading “ETERNAL BATTLE”